Že od začetka izrednih razmer zaradi koronavirusa in epidemije COVID -19 v Sloveniji z zanimanjem spremljam pozitivne spremembe, ki so nas doletele. Od individualnih do družbenih. Seveda se zavedam tudi slabih posledic, na katere nas dnevno opozarjajo mediji, vlada in strokovnjaki. In nenazadnje tudi ne morem povsem ignorirati dejstva, da sem čez noč ostala brez naročil in dohodka. Vseeno pa sem pretekla dva meseca veliko lažje preživela ob spremljanju dobrih novic.
Videli smo številne posnetke živali, ki so ležerno postopale po mestih in predmestjih. V lepih pomladnih dnevih se je zdelo, da nam je Narava primazala klofuto in nas ustavila, ker se sami nismo znali. Ta misel me je pomirjala.
Gotovo ste opazili večje spoštovanje zasebnega prostora v vrstah trgovin. Močno upam, da bo skrb za higieno ostala z nami in da ne bomo pozabili osnovnih pravil o kašljanju ali obiskovanju javnih prireditev in delovnih mest, če kažete kakršnekoli bolezenske znake. Upam tudi, da bomo posvojili azijsko navado uporabe zaščitnih mask, če nismo povsem zdravi. Prisiljeni pa smo bili tudi v drugačne načine razmišljanja.
Nov svet je dosegljiv prek spleta
Delo od doma, ki se je vedno povezovalo z lenobo in zabušavanjem, je postalo možno. V številnih podjetjih, ki prej niso dovolila dela od doma, so bila zdaj v to prisiljena. In delo je še vedno teklo. Če smo prej morali sestankovati v živo in se obvezno voziti na eno lokacijo, je zdaj postalo jasno, da imamo lahko tudi sestanke na daljavo, s čimer prihranimo čas in manj onesnažujemo. Vse to so dragocene pridobitve.
V ospredje pa je stopila tudi kreativnost v iskanju pristnega stika in v preseganju razdalje. Še vedno zelo pogost odpor do spleta je bilo treba premagati. Rodile so se nove in zanimive rešitve. Tri so name naredile še posebej dober vtis:
Sejem s kavča – Javna agencija za knjigo RS & Unescovo mesto literature
Ideja je tako zelo preprosta, da se človek vpraša, kako to, da se tega že prej ni nihče spomnil. Javna agencija za knjigo RS in Unescovo mesto literature sta organizirala 4-dnevni spletni sejem knjig Sejem s kavča. Stojnice so preselili na splet. Vsak založnik je dobil možnost predstavitve z videom, PDF datoteko z navedenimi sejemskimi popusti in povezavo do spletne trgovine. Predelava spletnega mesta v spletni sejem je bila preprosta in učinkovita, uporabniška izkušnja pa za dane razmere optimalna.
To ni bila vrhunska tehnološka rešitev, ampak je bila njena velika vrednost v ideji. Prvič so povezali 62 slovenskih založnikov, ki so nastopili skupaj – vsi so komunicirali enako sporočilo in enako spletno povezavo. Organizatorji so opravili tudi odlično delo pri odnosih z javnostmi, saj so novico o sejmu objavili vsi medji, Ministrstvo za kulturo in številni posamezniki. To je bil enoten poziv k nakupu knjig.
Rezultati so bili nepričakovani in odlični. Med virtualnimi stojnicami Sejma s kavča se je sprehodilo 8.900 obiskovalcev, na strani pa so v času sejma zabeležili 12.000 obiskov. Založniki so poročali o veliki prodaji in večjih nakupih, kot so jih vajenih. V komentarjih na družbenih omrežjih so se oglasili tudi hvaležni Slovenci v tujini, ki so izgubili stik z literaturo v slovenskem jeziku, in taki, ki jim gneča na sejmu v Cankarjevem domu ni ljuba.
V pogovoru z založniki, ki so ga pripravili organizatorji, se mi je celo zdelo, da so nekateri založniki šele tokrat odkrili spletno prodajo in prvič dosegli svojo ciljno skupino, ki knjige kupuje prek spleta. Tudi s tega vidika je bil sejem koristen, saj so nekateri lahko spoznali, da se trženje knjig prek spleta splača. Namreč neposredno trženje knjig v Sloveniji ni ravno pogosta praksa in mnogi pričakujejo, da se bodo knjige prodale kar same od sebe. (Mitov in trženja knjig v Sloveniji sem se dotaknila že v zapisu Blodnik po samozaložništvu, ko sem podrobno opisala lasten primer.)
Štream – Kino Šiška
Marsikdo je že pomislil, kako zelo pogreša koncerte. Glasbeniki pogrešajo skupne nastope in stik s publiko, obiskovalci pa živo glasbo in družabnost dogodka. To, da vsak koncertira v osami in da se koncert prenaša je en od načinov, a vsi vemo, da ni isto kot živa izkušnja. V Kinu Šiška so šli še korak dlje. Pripravili so interaktivni spletni prenos koncertov iz svoje velike dvorane in obenem omogočili donacije glasbenikom.
Gledalci si lahko koncert ogledajo prek platform Zoom, Facebook in YouTube, med samim koncertom pa se tisti prek Zooma vključujejo z videom in neposredno komunicirajo z nastopajočimi. Tudi nakazila donacij so poenostavljena na le dva klika.
Prvi koncert iz serije Štream je bil nedvomno uspešen. Na Zoom platformo se je registriralo 409 uporabnikov, največ sočasno prisotnih uporabnikov pa je bilo 221. Na YouTube kanalu so v času neposrednega prenosa (od 21. do 22. ure) zabeležili 762 obiskovalcev. Na Facebook strani pa so imeli med živim prenosom do 113 gledalcev. Število gledalcev, ki so si posnetek ogledali kasneje, je še veliko večje in jih lahko preverite sami. Gre pa za več tisoč ogledov in številke še vedno rastejo.
Če vas je vse skupaj začelo zanimati, je tukaj napoved vseh koncertov Štream in vabljeni na kak koncert.
A1 Live Shop – A1
A1 ima klasično spletno trgovino, kjer s kliki nakupujete izdelke. A1 ima tudi svetovalce, ki ji lahko pokličete po telefonu. Po novem pa imajo tudi A1 Live Shop, dejansko prodajno mesto, ki ga obiščete kar prek spleta. Prek ekrana si lahko ogledate izdelke, ki vam jih svetovalec s preklapljanjem kamer ustrezno predstavi, če to želite. Ne gre za animacije, umetno inteligenco, chat bote, ampak za najboljši možen približek obiska prave trgovine in pogovora iz oči v oči s pravim svetovalcem. Pri tem je treba omeniti, da vi svetovalca vidite, oni pa bodo vas le slišali.
Pri A1 so sicer povedali, da preventivno zapiranje fizičnih trgovin zaradi epidemije COVID-19 in odprtje virtualne trgovine Live shop naključno sovpadata, a jo vseeno vključujem, saj idejno in časovno povsem ustreza tej objavi.
In kakšni so rezultati? Dejan Turk, predsednik uprave A1 Slovenija je v včerajšnjem pogovoru izdal tudi podatek, da so po treh tednih delovanja prejeli 500 naročil, kar je primerljivo z dobro delujočo fizično trgovino. Povprečen klic pa je dolg skoraj 7 minut, kar je bojda tudi primerljivo z interakcijo v klasični trgovini, le da se vam zato ni treba nikamor odpraviti.
Marsikaj, kar smo imeli za samoumevno, se je spremenilo in to še zdaleč ni le slabo!