Najprej hitra osebna izpoved. Instagram mi je eno najbolj antipatičnih družbenih omrežij. Seveda kljub temu razumem njegovo poslovno vrednost in pomen. Moti me poudarjena vizualnost, pretirano estetiziranje vsega, pogosta odsotnost sporočilnosti v objavah in še bolj v komentarjih, algoritmi, kratka aktualnost objav, odsotnost vsakršne globine … Moti me skoraj vse, razen dejstva, da je na Instagramu še najmanj sovražnosti in širjenja lažnih novic. Težko si namreč negativen, če ni sporočil, debat in neke konkretne interakcije.
Presenetila pa me je ugotovitev, da je lahko tudi drugače! Že pred časom so se pojavili profili, ki so vzbudili moje zanimanje in še vedno jih z veseljem spremljam. Najbolj noro pri tem je, da temeljijo na besedilih, na klasični in celo poglobljeni sporočilnosti.
Srcozlom
Srcozlom je ljubek prevod angleške besede “heartbreak“, ki ima celo svoj znak: 💔. Res vsi vemo, za kaj gre. In za razliko od epidemiologije, financ, ustavnega prava in športa, zadevo res poznamo. Ta popularen profil bi najbolje opisala z oznako, da gre za terapevtsko skupino na Instagramu. In res deluje. (Hvala!) Objave so kombinacija iskrenih anonimiziranih izjav o ljubezenskih težavah in prav nič lepih fotografij. Vse skupaj pogosto izpade duhovito – bodisi zaradi simpatične ubeseditve, izražene patetike ali pa zato, ker se v objavah mnogi z lahkoto prepoznamo.
Čar Srcozloma je najbolje opisala avtorica profila v intervjuju na blogu Pisalnica:
“Poslanstvo srcozloma je bilo sprva potolažiti in nasmejati, zato upam, da to počne še vedno. Hkrati upam, da s tem, ko so nekatere stvari postavljene v javni prostor, postanejo bolj obvladljive, manj grozne in morda tudi rešljive, pa tudi, da tako lahko skupaj pogledamo, »kaj smo kej zajebal« in da kaj tudi rešimo.” To je to. Če vas zanima več, priporočam branje intervjuja.
Delozlom
Še en tragikomični profil je Delozlom, ki zbira in objavlja čudaške in celo sporne prekarne izkušnje. Bizarna komunikacija s šefi, razna jamranja, nerazumne želje delodajalcev, obupno slaba plačila in prošnje za plačilo opravljenega dela so sprva spodbujali le smeh, čudenja in zgražanja. S popularnostjo profila pa so ljudje začeli pošiljati tudi resne stiske in sporne prakse z delovnih mest. V komentarjih so se oglašali tudi uporabniki s pravnim znanjem, ki so znali natančno opredeliti spornost določene prakse in tudi svetovati.
Spontano se je začelo premikati. Februarja 2020 se je razvilo sodelovanje med Delozlomom in Inštitutom 8. marec. Zbrali so zgodbe, ki kažejo na sistematično kršenje delavskih pravic, in v peticiji zahtevali: izobraževanja o delavskih pravicah kot del šolskega načrta, “saj so številni mladi zaradi nepoznavanja zakonodaje lahka tarča izkoriščevalskih praks delodajalcev. Med zahtevami so še določitev maksimalnega deleža študentskega dela v podjetjih, 12-urni počitek med zaporednima delovnima dnevoma, upravičenost do dodatka za nočno in nedeljsko delo tudi v primeru študentskega dela, prepoved državnih subvencij in poslovanja z javnim sektorjem za tiste delodajalce, ki zamujajo s plačili …” (Vir: Delo, Inštitut 8. marec in Delozlom: Po jamru je čas za upor, proti izkoriščanju na delovnem mestu)
To je bil šele začetek. Vse več organizacij je postalo pozornih na objave spornih praks.
Tukaj je lep primer spontanega sodelovanja med Delozlomom in Sindikatom Mladi plus, ki se zavzema za pravice študentov, dijakov in mladih brezposelnih, posebno pozornost pa posvečajo tudi samozaposlenim, ‘avtorcem’ in ‘podjemcem.
Vseh vrst zlomi
Pojavili so se še številni drugi zlomi, ki obravnavajo aktualne teme. Domozlom deli stanovanjske tragikomedije (primer), zaznala pa sem tudi že dobre izmenjave informacij, kjer so se na primer iskalci najemniških stanovanj med seboj opozarjali na problematične oglase ali lastnike. Ženozlom objavlja osebne zgodbe mizoginije v Sloveniji in opozarja na pravice žensk. Gejozlom objavlja različna pričevanja iz življenja pripadnikov LGBTQ skupnosti in obenem spodbuja normalno in iskreno življenje brez skrivanj. Ovcazlom izpostavlja vse pogostejše teorije zarot o zastrupljanju prebivalcev, o dvomih v obstoj novega koronavirusa, o škodljivosti mask in podobnih norostih, ki pestijo ljudi, ki ne verjamejo sodobni medicini in znanosti.
Železnicezlom
Če se vam vsi zlomi do sedaj niso zdeli vredni omembe, pa je Železnicezlom malce drugačen primer. Začelo se je z zamudami vlakov, s slabim komuniciranjem Slovenskih železnic ter prigodami na postajah in vlakih Slovenskih železnic, a hitro se je nadaljevalo z vse pogostejšimi opisi nadlegovanj in spolnega nasilja. Med bolj grozljivimi je zgodba punce, ki se je po pomoč obrnila k železničarju, ta pa jo je zvabil v pisarno in ji začel odpenjati hlače.
Profil je vidno postajal vse večja grožnja za Slovenske železnice. Ljudje so tudi na njihovem uradnem profilu začeli puščati komentarje in opozarjati na težave. Sledilo je brisanje komentarjev in blokada profila Železnicezlom s strani Slovenskih železnic, a – začuda – problem ni izginil.
2. septembra 2020 so v vse skupaj posegli mediji. Informativna oddaja Svet na Kanalu A je objavila prispevek “Nočne more deklet na vlakih: ‘Slekel si je hlače in me vprašal, ali mi je všeč, kar vidim‘” Ta dan so Slovenske železnice spremenile način komunikacije in prvič objavile nekaj na temo nasilja in nadlegovanja.
Še vedno pa se najdejo priče, ki trdijo, da so svojo izkušnjo prijavile, a se ni zgodilo nič. Urednica profila Železnicezlom je že večkrat ponovila, da bo z anonimnimi objavami nadaljevala, dokler se nekaj ne ukrene in spremeni.
Vsi omenjeni Zlomi v tem zapisu so me prepričali, da je celo družbeno omrežje Instagram lahko družbeno koristno. Poleg dejanskih izpostavljanj problemov in svetovanj so Zlomi na Instagramu pokazali tudi, kako pomembni sta možnost anonimnih prijav in vloga nevladnih organizacij. Žrtve se na policijo ali podjetja redko obrnejo, saj ne verjamejo, da jim bodo tam sploh verjeli, kaj šele pomagali. Mnogi pa tudi ne poznajo svojih pravic ali potrebnih postopkov.
Globok poklon vsem sodelujočim! Vztrajajte naprej.