Sanjski svet Instagrama

Instagram je aplikacija za izmenjavo fotografij in kratkih videov. Je družbeno omrežje z najhitrejšo rastjo.

“Jaz ne znam zares uporabljati Instagrama. Imam ga samo za to, da sledim vnukinji,” mi je na seminarju povedala ena redkih starejših uporabnic Instagrama.

To omrežje privablja predvsem mlajšo generacijo uporabnikov. Starejši ostajajo na Facebooku, mlajši so našli drug virtualni prostor. 90 % uporabnikov Instagrama je mlajših od 35 let. Zaradi vsega naštetega je vse bolj zanimiv tudi za oglaševalce.

V povezavi z Instagramom so se pojavili sedaj že splošno uveljavljeni trendi in načini fotografiranja. Spomnimo se preverjenih poziranj z malce dvignjenim telefonom ali z zvito hrbtenico in izbočeno zadnjico ali pa tipičnih šob “duck face”, fotografiranj stopal ali pa pokrčenih nog, ki so videti kot hrenovke … mnogo je takih za Instagram značilnih poz.

Vplivnost Instagrama se kaže tudi v tem, da je pustil pečat na tehnologiji. Popularnost palice za slikanje avtoportretov ali “selfie stick” in objektiv na sprednji strani telefona, ki je v zelo kratkem času postal kakovosten, sta le dva pojava, ki povesta veliko o tem, da se nekaj dogaja.

 

Patološkost Instagrama

Maja 2017 sta britanski Royal Society for Public Health (RSPH) in Mladinsko zdravstveno gibanje (YHM) objavila rezultate raziskave #StatusOfMind, ki je proučevala pozitivne in negativne učinke družbenih omrežij na zdravje mladih od 14 to 24 let. Pri tem so upoštevali tudi vpliv na duševno zdravje.

Instagram se je izkazal kot dober za izražanje in samoidentiteto, a je obenem povezan z visoko stopnjo anksioznosti, depresije in strahu pred tem, da bi nekaj zamudili (FOMO ali fear of missing out). Končna ugotovitev je bila, da je za duševno zdravje mladih Instagram najslabše družbeno omrežje.

Že predhodne raziskave so pokazale, da so mladi, ki na družbenih omrežjih preživijo več kot 2 uri na dan, bistveno bolj podvrženi psihološkim motnjam. Neprestano opazovanje znancev in prijateljev, ki nekje uživajo in se neskončno zabavajo, uporabniku pušča vtis, da mu tega primanjkuje. Drugi se imajo lepo, on pa ne. To spodbuja primerjave in obup, ker tega popolnega sveta ne more doseči.

 

V iskanju popolnosti

Objave z družbenih omrežij lahko pomenijo nerealna pričakovanja in se zaradi njih počutimo slabše in manj samozavestne. Eden od anketirancev v raziskavi #StatusOfMind je zapisal: “Dekletom in ženam Instagram hitro da občutek, da njihova telesa niso dovolj dobra, saj so fotografije obdelane s filtri in z učinki, da bi bila fotografirana telesa videti popolna.”

Čudovit prikaz stanja sta spodnji dve fotografiji. (foto: Peter Kastelic)

Tromostovje v Ljubljani. Jesen, dež lije! Ljudje v ozadju so toplo oblečeni in opremljeni z dežniki, le dekleti sta odločeni, da bosta posneli sanjsko fotografijo in pričarali popolnost. Z nekaj obdelave in s kakšnim filtrom jima bo to tudi uspelo.

In če se vam zdi, da je zadeva preprosta, ko enkrat poznate pasti, naj omenim, da je Instagram eno od družbenih omrežij, ki močno spodbuja odvisnost. Fotografiranje, olepševanje fotografij, nabiranje všečkov, pohvale, pobeg iz dolgočasnosti vsakdana in strah, da bi nekaj zamudili, spodbujajo odvisnost od tega omrežja. Ne mislite, da je to naključje. Ti mehanizmi delovanja in spodbujanja odvisnosti so utemeljeni na znanosti. Soustanovitelj Instagrama Kevin Systrom je diplomiral iz simbolnih sistemov na univerzi Stanford – to je študij, kjer se prepletata psihologija in računalništvo.

 

Sanjarjenje z Instagramom in turizem

Se je pa v določenih panogah Instagram izkazal kot odličen kanal za trženje. Moda, kozmetika in turizem na tem omrežju prevladujejo. Modo in kozmetiko zlahka povežemo s popolnim videzom in gre tako rekoč za naravno povezavo. Kako pa deluje Instagram v turizmu?

Potovalni cikel je model, ki temelji na procesu nakupnega odločanja. Začne se s sanjarjenjem o destinaciji, ki nato vodi v raziskovanje realne ponudbe. In prav v fazi sanjarjenja Instagram blesti. Popotniki na počitnicah in izletih objavljajo osupljive razglede, čudovite plaže, svetovne znamenitosti, kristalno vodo …  lepše kot so slike, bolje je! Popolne Instagram razglednice namreč spodbujajo sanjarjenje in želje drugih po obisku teh krajev. Krog se sklene.

 

Iz izkušenj opažam, da ne le na Instagramu, ampak na družbenih omrežjih od vseh možnih objav za destinacijo najbolje delujejo čudovite fotografije. Objave, ki so namenjene fazi sanjarjenja, so vedno najbolj uspešne – prejmejo največ všečkov in delitev.

Če to slušateljem razlagam, so pogosto v dvomih: “Ampak ljudje so potem razočarani, ker v resnici ni tako lepo!” Ne, ne bodo razočarani. Nerealno lepih prizorov si v tej fazi želijo. Iščejo navdih, hočejo sanjariti in pri tem jih vodijo čustva. Tako nastane želja. Če in ko pridejo na destinacijo, bodo želeli te iste prizore slikati sami in jih množice turistov, ki bodo počeli isto, ne bodo motile. Pomislite. Se vam zdijo turisti pod Eifflovim stolpom razočarani? So dopustniki na tropski plaži, ki ni tako prazna in čista, kot je bila v katalogu, razočarani? In nenazadnje, spomnite se poletnih turistov na Bledu. Tudi njih ne motijo gneča in cene. Tja so že prišli in tudi odšli očarani nad otočkom sredi jezera. Deluje. Kar poglejte, le kdo ne bi hotel obiskati take pravljične dežele? 😉

Vir: Instagram @feelslovenia