Kaj je novega na družbenih omrežjih?

Tamara Langus

V zadnjih mesecih sem zasledila nekaj sprememb in novosti na družbenih omrežjih, ki se mi zdijo malce bolj zanimiva. Morda bo komu, ki ne spremlja dnevno, kaj vse se spreminja in razvija, koristil kratek pregled. Tukaj je 5 novosti.

 

YouTube je za oglaševalce spremenil pravila za plačevanje ogledanih videov

TrueView video oglasi omogočajo, da oglaševalec plača le v primeru, če gledalec oglas pogleda ali če klikne na ponujeno povezavo. Sprememba se nanaša na to, kaj šteje za ogled videa. Facebook obračunava 3 sekunde predvajanega video oglasa, YouTube pa je bil bolj radodaren. Zaračunal je, če je gledalec video gledal vsaj 30 sekund ali pa ga je v primeru krajšega videa pogledal do konca. Ta čas se je sedaj krajšal na 10 sekund ogledanega videa.

Podrobnosti o tej in še dveh drugih manjših spremembah si lahko preberete na njihovi strani.

Sprememba v merjenju in obračunavanju se nanaša le na TrueView video oglase in ne bo vplivala na običajne oglede videov na YouTubeu. Še vedno velja, da zaradi različnih opredelitev, kaj sploh je ogled videa, števil ogledov z različnih omrežij ne moremo seštevati. Če vas zanima, kaj je na kakšnem omrežju upoštevano za ogled videa, si to preberite v enem od starejših zapisov.

 

Instagram nametag

Instagram je uvedel oznake z imenom (nametag). Gre za uporabniku prilagojen znak, ki vsebuje sliko in izpisano ime. To naj bi olajšalo povezovanje z novimi prijatelji in sledilci, saj ni več treba tipkati in iskati imena, temveč s telefonom poskenirate znak, ki je v bistvu uporabnikova edinstvena koda. Vse lahko storite znotraj aplikacije Instagram in ne potrebujete nobene druge aplikacije. Zadeva je podobna QR kodi, le da vse opravite znotraj Instagrama. Več o tej novosti na napisano na uradni strani Instgrama.

Uporabnost tega novega dodatka za poslovno uporabo je verjetno malce vprašljiva, a se najdejo možnosti. Na poslovno-družabnih dogodkih smo se včasih povezovali prek Facebooka, danes pa je v ospredju Instagram. Novo oznako lahko tudi natisnete in s tem vaš kanal pripeljete v nespletno okolje, v offline svet – na primer na vizitke, brošure, letake …

 

Verifikacija Instagram profila

Septembra je Instagram ponudil možnost verifikacije profila. Nekoč so modro kljukico, ki pomeni avtentičnost profila, dobile predvsem znane osebnosti, sedaj pa lahko vsak odda vlogo za potrditev profila. Podjetja, organizacije in vplivneži lahko na ta način pridobijo na svoji verodostojnosti.  A pozor, oddana prošnja za verifikacijo še ne pomeni, da bo profil potrjen. Na podlagi česa se Instagram odloča, ali boste modro značko s kljukico prejeli ali ne, ni povsem jasno. Običajno je potrebno imeti aktiven profil z visokim številom sledilcev, verjetno pa pomaga tudi, če na Instagram profilu oglašujete.

Postopek za oddajo vloge je preprost. V nastavitvah (“Settings”) profila poiščite možnost “Request verification”. Izpolnite obrazec, dodajte sliko primernega dokumenta (PDF datoteke ni možno naložiti) in oddajte. Od tu naprej so reči v rokah Instagrama in je treba počakati na njihovo odločitev.

 

Verifikacija profila na Instagramu

 

Facebook je uvedel omejitve za oglase nizke kakovosti

V boju proti spamu ter senzacionalnim, lažnim in zavajajočim vsebinam je Facebook uvedel omejitve/kazni za nekakovostne oglase. Najprej je treba vedeti, kaj nekakovosten oglas sploh je:

  • Vaba za odzive: Če oglas od uporabnika Facebooka zahteva določeno aktivnost, je to znak nekakovostnega oglasa.
    Primer: “Za sodelovanju v žrebu označi prijatelja …” Enako velja za zahteve po všečkanju ali deljenju objave.
  • Vaba za klike: Oglasi, ki namenoma prikrijejo informacijo, da bi ljudje kliknili nanj.
    Primer: “Ne boste verjeli, kaj jo je čakalo doma“
  • Senzacionalen jezik oziroma pretiravanje v naslovih, čeprav za to ni nobene osnove, so prav tako znak nekakovostnih oglasov. V angleških besedilih je to veliko večji problem kot v Sloveniji, vseeno pa najdemo tudi pri nas kak primer.
    Primer: “Panika ob odprtju nove trgovine“

Posamezni oglasi z navedenimi značilnostmi bodo imeli manj prikazov ali pa bodo zavrnjeni. Če bo takih oglasov več, se bo to lahko poznalo na uspešnosti oglaševanja.

 

Kaj je prineslo 280 znakov na Twitterju?

Se spomnite zgražanj in kritik, ko je pred enim letom Twitter zvišal omejitev števila znakov s 140 na 280 znakov? Če se ne spomnite, bilo je burno. Sedaj je Twitter objavil nekaj rezultatov, ki kažejo, da je bila sprememba dobra. Zakaj?

  • Kljub strahu, da bo Twitter postal nepregledno dolga klobasa besedila, se to ni zgodilo. Le približno 1 % tvitov doseže omejitev 280 znakov in le 12 % tvitov preseže 140 znakov.
  • Zvišala se je kultura komuniciranja. Twitter poroča, da uporabniki v večji meri uporabljajo besedi prosim in hvala. Seveda se rezultati nanašajo na angleški jezik, a vseeno je podatek zanimiv. Uporaba besede “please” je zrasla za 54 %, uporaba besede “thank you” pa za 22 %.
  • V povezavi s prejšnjim podatkom Twitter navaja, da več prostora za besedilo pomeni več vprašanj in tudi odgovorov na vprašanja. Več prostora torej pomeni več interakcij, kar pa je nekako namen vseh družbenih omrežij.
  • Še en od učinkov je manjše število okrajšav v besedilih. Podatki se spet nanašajo na angleški jezik, a tudi slovenski uporabniki Twitterja smo lahko zaznali, da so pogosteje objavljeni celotni stavki brez skrajšanih besed. Če so včasih v tvitih manjkale osebne glagolske oblike, izpuščala so se ločila in manjkali so presledki, je sedaj tega veliko manj. To je za jezik in razumevanje gotovo bolje.