Družbena omrežja kot eno od svojih naprednih funkcij omogočajo tudi povezljivost z drugimi kanali. To pomeni, da se vaša objava na Instagramu samodejno objavi tudi na Facebooku in Twitterju. Ali pa se objava na Facebook sama objavi tudi na Twitterju. Ko kliknete na gumb za objavo na Tumblrju, se zapis objavi tudi na Facebook in Twitterju. Ob velikem številu kanalov, je število možnih kombinacij ogromno. Morda se vam zdi, da je to dobra rešitev, ki vam prihrani čas, a zagotavljam, da ni tako.
Vsak komunikacijski kanal ima:
- svoj način uporabe,
- svoje uporabnike in
- svoje zakonitosti.
Če samodejno objavljamo hkrati na več kanalih, zanamarjamo lastnosti kanalov. Prav te jih delajo posebne in zaradi teh lastnosti smo v izhodišču sploh izbrali določen komunikacijski kanal za poslovno uporabo. Kako narobe gredo lahko stvari, najlažje pokažem na nekaj primerih.
Primer 1:
Slika se na Instagramu odlično vidi, na Twitterju pa po samodejni objavi ostane le kup hashtagov in povezava do fotografije na Instagramu. Objava ni privlačna, nima slike, za Twitter je hashtagov odločno preveč in ne vabi h klikanju. Tako objavo v množici zgovornih in zanimivih objav gladko spregledam.
Primer 2:
Od bogate in zgovorne fotogalerije na Facebooku po objavi na Twitterju ne ostane nič. Niti povezave ni! V eno objavo na Twitterju sicer zlahka pripnemo 4 fotografije, kar bi bilo čisto dovolj za prikaz nove kolesarske pridobitve.
Primer 3:
Na Facebooku objavite novičko, vendar po objavi ugotovite, da ste se zmotili. Objavo s Facebooka hitro izbrišete, pozabite pa, da se je samodejno objavila tudi na Twitterju. Tam se sama ni izbrisala, ostala pa je nedelujoča povezava in pomanjkljiva informacija. Nerodno! Uporabnik, ki je želel nekaj izvedeti in ga je tema zanimala, je bil na koncu dvojno razočaran. Najprej je moral klikati in zapuščati Twitter, na koncu pa še povezava ni delovala. Tak način objavljanja je še posebej nadležen in neprijazen do uporabnikov mobilnih aplikacij.
Primer 4:
Tri dni je bil na Twitterju objavljen ta tvit. Uporabniki Twitterja so se ob tem sicer zabavali, a za blagovno znamko je to zelo nerodno.
S takim načinom objavljanja ne spodbujamo interakcij in ne gradimo skupnosti na družbenem omrežju, še najslabše pa je, da s tem kažemo svoj odnos do uporabnikov, ki spremljajo profil. Običajno je tudi odzivni čas na morebitne interakcije slab ali pa odziva sploh ni, ker uredniki sploh ne zaznajo interakcij.