Naj za začetek povem eno dobro in eno slabo dejstvo. Slabo je, da ni le 10 slabih praks na spletu, ampak jih je veliko več. Dobro pri tem pa je, da je njihova škodljivost lahko minimalna in v tem primeru manj opazna. Ker vseeno želimo delati kakovostno, bom omenila 10 najbolj očitnih slabih praks, ki jih lahko z nekaj truda in pazljivosti spremenite v dobre prakse.
1. Samodejne objave na različnih družbenih omrežjih
Povezovanje profilov med različnimi družbenimi omrežji in samodejno objavljenje nista nikoli dobra ideja. Morda se vam zdi, da boste prihranili čas in ubili več muh na en mah, a to je tipičen primer slabe prakse. Vsak komunikacijski kanal ima svoj način uporabe, svoje uporabnike in svoje zakonitosti. Tega ne smemo ignorirati, saj obstaja razlog za izbrane kanale. Če samodejno objavljate hkrati na več kanalih, zanamarjate te lastnosti kanalov. Podrobneje sem o tem že pisala in navedla tudi nekaj realnih primerov, kjer so samodejne objave na drugem družbenem omrežju postale povsem nesmiselne.
2. Slovnične napake
Eno je slog, drugo so napake. Nekaj je načrtno izražanje v slengu, žargonu ali narečju, drugo pa so posledice neznanja ali površnosti. Ne verjamem izgovorom, kot so: “Pri nas tako govorimo.” Četudi bi tako govorili, je prav, da v poslovni komunikaciji uporabljate pravilen jezik in da se zavedate napak. Neuporaba rodilnika ali pa napačna uporaba predlogov s, z in iz niso slogovne izbire, ampak napake. Res je, da jih marsikdo, ki površno bere, ne opazi, a zato niso nič manjše. Kdor jih opazi, si ob osnovnošolskih napakah na poslovnem profilu ne more misliti nič dobrega.
3. Kraja slik, glasbe in vsebine
Če je nekaj objavljeno na spletu, še ne pomeni, da si to lahko lastimo in brez dovoljenja uporabimo. Vsaj citiranje in navedba vira sta obvezna. Ker smo v spletnem okolju, je prav, da uporabimo tudi povezavo do vira. Na družbenih omrežjih to pravilo zlahka upoštevate tako, da delite originalno objavo. Seveda bi bilo bolje, če bi bila dobra objava vaša in bi jo delili drugi, a za to se je treba bolj potruditi kot le ponovno objaviti nekaj tujega in si lastiti avtorstvo.
Posebno poglavje je kraja glasbe, ki jo potrebujete za glasbeno podlago pri videu. Če iščete med brezplačmimi melodijami, vedno preverite, ali je dovoljena komercialna uporaba glasbe. Ugotovili boste, da se vam bo s tem kriterijem močno skrčil možen nabor, vendar taka je realnost. Glasbo bo treba kupiti ali pa se zadovoljiti s slabšo. Ne kršite avtorskih pravic, ker se ne splača. Če boste uporabili ukradeno glasbo, vam družbeno omrežje lahko zavrne objavo videa (npr. Instagram), utiša zvok (npr. Facebook) ali pa naknadno video umakne (npr. YouTube).
4. Podvajanje vsebine
Posebno škodljiva in slaba praksa je podvajanje vsebine. Tu mislim na objavljanje svoje vsebine na več spletnih mestih – npr. en opis uporabite večkrat, ker govori o enaki zadevi in tako najhitreje rešite problem pisanja besedila. Ne počnite tega! Podvojeno vsebino iskalniki zaznajo in kaznujejo. Ne vedo namreč, katera verzija istega besedila je prava, ketero izključiti in kako jo rangirati glede na iskane zadetke. Na osnovi podvajanja vsebine lahko iskalnik vaše spletno mesto prepozna kot sporno in vas ne uvrsti med zadetke.
Še slabše je, če tujo vsebino ukradete in objavite na svojem spletnem mestu. V tem primeru ste zagrešili dva tu opisana greha (glej točko 3) in pravi avtor vam povsem upravičeno lahko zameri in zahteva odstranitev vsebine, saj mu delate škodo.
5. Neodzivnost in nekomunikativnost
Družbena omrežja so namenjena komuniciranju. Če je komunikacija le enosmerna, je pogosto tudi nezanimiva in prej ali slej postane enolična. Izjema so le novičarski kanali, ki so neusahljiv vir informacij, pa tudi pri njih je zaželena odzivnost. Koristno je, da blagovne znamke aktivno nagovarjajo svojo ciljno skupino prek družbenih omrežij, obenem pa njihove odzive tudi upoštevajo. Nadgradnja tega odnosa je podpora uporabnikom. Takrat je krog sklenjen.
6. Vertikalno posneti videi
Zavedam se, da se vsi poznavalci ne bodo strinjali z napisanim, a naj pojasnim. Snapchat je edino družbeno omrežje, ki uporablja vertikalno postavitev videa, YouTube pa se temu šele prilagaja. Facebook, Twitter … povsod je video lepši, če je posnet horizontalno. (Ne govorim o 24-urnih objavah v Stories, ampak v videih, ki ostanejo.) Če ne želite ozkega pogleda in dveh debelih polj, ko boste gledali video, predhodno poskrbite, da bo telefon obrnjen pravilno in video posnet v ležečem formatu.
Omenimo tudi protiargument. Vse več ljudi gleda videe prek mobilnih telefonov in ker telefon držimo pokončno, vertikalno posnet video deluje optimalno. A po drugi strani je res grdo, če ga umestite na spletno stran ali gledate prek računalnika. Moj argument v tem primeru je, da telefon ali tablico zlahka obrnete, da bi horizontalne videe videli na celotnem ekranu, medtem ko računalnika ne morete obrniti, da bi tudi vertikalne videe gledali celozaslonsko. Daljši razmislek o izbiri video formata sem objavila v drugem zapisu. V primeru dileme bi zato priporočila kompromisno rešitev – kvadraten video format, ki ga uporablja Instagram in vse več blagovnih znamk za svoje marketinške aktivnosti.
7. Deljenje video povezav na Facebooku
Facebook že vrsto let poskuša prevzeti močan vpliv YouTuba na področju videa. V veliki meri ga je že, zato tudi poslovni uporabniki tega ne smete zanemariti. Video vsebina je na Facebooku pomembna! Algoritmi preferirajo naložene videe pred deljenimi video povezavami, kot so na primer YouTube in Vimeo. Če torej želite večjo vpletenost in več ogledov videa, ga naložite neposredno na Facebook.
Nekaj podobnega želi doseči tudi Twitter, vendar jim uvajanje novosti ne gre tako dobro. Omogočili so videe, ki so dolgi 140 sekund (2′ 20”), omogočajo prenose v živo, a rezultati vseeno niso tako spodbudni kot pri Facebooku.
8. Pretirana uporaba hashtagov
Na Facebooku hashtagi nimajo vloge, ker jih tam ljudje ne uporabljajo. Na Twitterju otežujejo branje in krčijo že tako kratke informacije, ki morajo biti zajete v 140 znakih. Na LinkedInu so uporabni le pri uporabi na mobilnih telefonih. S pretirano uporabo boste s svojimi objavami dajali vtis smetenja in prosjačenja za pozornost. Da se ne ponavljam: nekaj nasvetov za uporabo hashtagov sem napisala v prejšnji objavi.
9. Zapriseženost le eni (zaprti) platformi
Vsa uspešna družbena omrežja delujejo po podobnem načelu. Za uporabnike so brezplačna. Ko pridobijo dovolj poslovnih uporabnikov, pa želijo to monetizirati. O Facebooku kot najpopularnejšem družbenem omrežju zato vse težje govorimo kot o brezplačnem, saj morajo poslovni uporabniki plačevati vse več, da ostanejo vidni. Ker gre za zaprto platformo, je možno vse in nič ni odvisno od vas kot poslovnega uporabnika. To velja za vsa družbena omrežja. Lastnik platforme ima nadzor nad vsebino, aplikacijami in vsem, kar se dogaja znotraj njegove platforme. Kaj se torej lahko zgodi vam? Vse! Četudi tega nočete.
Morda zveni paranoično, a koristno je usmerjati energijo na več platform – glede na to, kje so vaše ciljne skupine. Vsekakor pa ni dobro, da izberete več kanalov, kot jih lahko učinkovito upravljate.
10. Slepo zapravljanje denarja za oglaševanje na družbenih omrežjih
Najbolj potratna slaba praksa je nepremišljno vlaganje v oglaševanje. Kar nekaj primerov sem že videla, ko je tako oglaševanje kasneje povzročilo nemalo težav. Oglaševanje na cenejših trgih le zato, ker je to poceni, je na videz učinkovito, a ne prinaša dobre osnove.
Prvi primer: Mednarodna blagovna znamka investira enake deleže sredstev v vse države. Zaradi cenejšega oglaševanja v balkanskih državah pridobi nesorazmerno veliko privržencev iz teh držav. Pogovori na takih Facebook straneh hitro postanejo lokalni, nacionalni in neprivlačni za druge.
Drugi primer: Podjetje, katerega ciljna skupina so predvsem moški, oglašuje vsem. Ker ženske na Facebooku raje kliknejo gumb “Like”, dobi podjetje z oglaševanjem nesorazmerno velik delež žensk glede na moške. Žensk se objave skoraj ne tičejo in niso primerna ciljna skupina. Posledično je tudi vpletenost uporabnikov precej slabša.
Lepo je gledati rast všečkov, a treba je upoštevati svojo ciljno skupino, cilje in vsebino. Kot poslovni uporabnik imate svoj namen – ne pozabite tega, dobro ciljajte svoje oglase in skrbno spremljajte rezultate. Če namesto vas to delo opravlja kdo drug, bodite pazljivi, zahtevajte poročila in jasne interpretacije rezultatov.